Pogoste poškodbe in bolezenska stanja kot posledice TEKA:
BOLEČINA V GLEŽNJU IN V ZADNJEM DELU PETE
Pogosto ob preobremenitvi prihaja do tendinitisa ahilove tetive ali tudi burzitisa (retrocalcaneal) – vnetja mešička na zadnjem delu pete. Na začetku je ta blaga in se kasneje navadno lahko stopnjuje.
TENDINITIS AHILOVE TETIVE
Simptomi so bolečina, rdečina in oteklina tik nad peto. Področje lahko postane zatrdelo in omejuje obseg gibljivosti gležnja.
Ahilova tetiva povezuje mišice goleni na zadnji del kosti pete, imenovana calcaneus. Če tetiva postane nadražena ali vneta, to imenujemo tendinitis.
Navadno se pojavi pri atletih, kateri hitro začnejo z vadbo, vadba ni postopna ali posameznikih, pri katerih je prisotna zategnjenost zadajšnjih mišic stegna. Prisotnost simptomov je lahko izrazitejša zjutraj, ob prvi obremenitvi ali po vadbi.
Za izboljšanje stanja pomaga počitek in druge nekirurške metode (med drugim tudi UDARNI VALOVI – SHOCK WAVE). Vendar je lahko zaradi slabše prekrvavitve tega področja zdravljenje dolgotrajnejše.
UDARNI VALOVI
PETNI (RETROCALCANEAL) BURZITIS
Bolečina, oteklina in zatrdelost na zadnjem delu pete lahko nakazuje na vnetje retrocalcanealne burze. Gre za majhen mešiček, napolnjen s tekočino in se nahaja med Ahilovo tetivo in kostjo pete. V tem predelu blaži pritiske in deluje kot lubrikant med gibanjem.
Lahko postane nadražen ali vnet po intenzivni hoji, skakanju ali teku. Še posebej ob teku po klancu navzgor, kjer je stopalo v pokrčenem položaju in je še večji pritisk na burzo.
Ker so podobni simptomi med vnetjem ahilove tetive in burze, ju lahko hitro zamenjamo. Poleg tega pa ima oseba lahko obe stanji hkrati. Na primer, če se vnetje ahilove tetive ne obravnava, lahko pride tudi do vnetja burze.
ZVIN GLEŽNJA
Ni kot posledica degenerativnega stanja, pač pa lahko zaradi nepravilnega giba pride do raztega ali raztrganja ligamenta, ki povezuje dve kosti v gležnju. Do takega stanja lahko privede predhodna nestabilnost gležnja; nepravilni gibi ali ob padcu. Bolečina na področju gležnja je takojšnja in povzroči, da obremenitev stopala s celotno težo telesa ni možna.
Priporočena terapija je R.I.C.E., v nadaljevanju fizioterapevtski pregled ter sklop primerne terapevtske obravnave; protibolečinske terapije – in predvsem edukacijo terapevtskih vaj.
Če se stanje zgoraj opisanih težav ne izboljša po 2-3 tedenskem počitku je obvezna zdravstvena obravnava (ortoped, fiziater ali fizioterapevt).
MANUALNE – ROČNE TEHNIKE
Zgodnja obravnava je nujna za boljši in hitrejši rezultat, oziroma izboljšanje samega stanja.
Jožica Cajnko, dipl. fiziot. limfterapevtka
